Kultura

Poleg duhovne prakse, ki nima nič z ezoterično navlako, ves ta čas preučujem osnovne vrednote človeka kot kulturnega bitja. Torej kot bitja, ki želi živeti kulturno, tako da ne poškoduje nobenega dela stvarstva. Na tej poti kulturnega delovanja sem prišla kot akademska slikarka in kulturna delavka do zaključka:

 

Pogled z obzidja

Pogled z obzidja - Dubrovnik

 

Bistvo mojega dela

UMETNIK SE MORA ZAVEDATI, DA Z MATERIALIZACIJO IDEJ DIREKTNO SODELUJE PRI PRODUKCIJI IN REPRODUKCIJI DOBREGA IN ZLEGA NA TEM PLANETU. ZA TO DEJANJE JE OSEBNO ODGOVOREN PRED SABO IN PRED IZVOROM ŽIVLJENJA. IN PRED ŽIVLJENJEM, KI NASTAJA. TRDIM: EDINI NAMEN USTVARJANJA JE SLUŽITI BOŽJEMU V SEBI, BOŽJEMU V VSEH ŽIVIH BITJIH IN CELEMU ORGANIZMU ŽIVLJENJA. UMETNOST V TEM PRIMERU NI SAMO KULTURNI PRODUKT, AMPAK JE DOSTI VEČ KOT TO. UMETNOST JE NAJBOLJŠI VZOR ZA VSE ČLOVEŠTVO IN VEDNO PRINAŠA ODREŠITEV IN ZDRAVJE V ORGANIZEM ŽIVLJENJA. UMETNOST VEDNO NASTAJA OD ZNOTRAJ NAVZVEN KOT KREACIJA, KI TEČE IZ ČLOVEŠKEGA BISTVA IN PRINAŠA LEPOTO TEGA BISTVA V ČAS IN PROSTOR. ZAME UMETNOST NI REPRODUKCIJA ŽE USTVARJENEGA, AMPAK JE V CELOTI ALKIMIJA ŽIVLJENJA, KI USTVARJA NOVE MOŽNOSTI.

S TEMI TRDITVAMI SE V CELOTI ODREKAM UMETNOSTI KOT TERAPIJI, KI IZBLJUVA V ČLOVEŠTVO VSO SVOJO BEDO IN UMETNOSTI ZARADI UMETNOSTI, KI NEPRENEHOMA POUDARJA ČLOVEŠKO OŠABNOST IN UMETNOSTI, KI TOLAŽI LJUDI Z OSLADNIMI, POCUKRANIMI PODOBAMI, KI POSNEMAJO NARAVO IN LEPOTO STVARSTVA.

 

Primer človeka, ki je hodil po tej poti pred menoj (Ivan Cankar, Epilog Vinjet, 1899):

»K vragu vse teorije! Moje oči niso mrtev aparat; moje oči so pokoren organ moje duše, - moje duše in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega sovraštva ...«

Moje življenje do sedaj

Dara

Naravna tišina – notranji izvir modrosti

Moje življenje se je začelo na Barki v Brkinih. Od svojega rojstva čutim svetove tišine kot izvir navdiha. Od malega vem, da iščem resnico, lepoto in ljubezen, ki živijo v človeku. Vem, da se ta del človeka nikoli ne izgubi! Ne da se ga izničiti! Govorim o vrednotah, ki jih pozna vsak človek, če ne poklekne pred sistemi moči. Kasneje sem ugotovila, da resnično vrednost človeka poznajo le redki. Danes vem, da manjšina ljudi na tem svetu še vzdržuje vrednote, ki določajo človeka. 

Slikarstvo

Kot Darja Prelec sem na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, diplomirala iz slikarstva pri prof. Andreju Jemcu (prejemnik nagrade Prešernovega sklada leta 1965, Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 1994). Specializacijo slikarstva sem nadalje opravila pri prof. Gustavu Gnamušu (prejemnik nagrade Prešernovega sklada leta 1992, Prešernove nagrade za slikarski opus leta 2001) ter nato še specializacijo grafike pri prof. Zvestu Apolloniu (prejemnik nagrade Prešernovega sklada leta 1972).  

V tem času družbenega odraščanja sem imela vrsto razstav in dosegla nekatere nagrade. Omenila bi samo to, da sem v tem času šla skozi vse tri ustvarjalne faze, ki jih vsak pravi umetnik materializira v svoje življenje in to so:

1. Faza OSEBNO - IZPOVEDNA: poetična faza ustvarjanja. V mojem primeru razstave, ki so slavile osnovne kvalitete narave.

Bazični naslov: IZ SRCA ZEMLJE.

 

Kreacija

Kreacija

 

2. Faza DRUŽBENO KRITIČNA: Umetnik prepozna sebe kot pripovedovalca realističnih dejstev dokumentarne resničnosti. V mojem primeru je bilo to obdobje raziskovanja alternativne umetnosti in feminizma.

Bazični naslov: RANA.

 

Rana

Rana

 

3. Faza OBDOBJE UMETNIŠKE ZRELOSTI:  ko se umetnik odreče reprodukciji zla, ki proizvaja še več trpljenja in poskuša izumiti nov način ustvarjanja. Obdobje inovacij, obdobja globokih inspiracij, iskanj bistvenih kvalitet življenja. Poizkus, da se prispeva rešitev.

V tem obdobju sem rodila sina, ki je s svojo prisotnostjo bistveno prispeval k moji zrelosti kot človeku in ženski. Zelo sem hvaležna življenju, da sem lahko postala mati tako dobremu in lepemu človeku. V moje življenje je prinesel harmonijo. 

Bazični naslov: Svetlobni snopi.

 

Ono je: Sem vse

Ono je: Sem vse

 

Obrat

Po študiju sem se zaposlila kot kustosinja Galerije Cankarjevega doma v Ljubljani. Imela sem možnost za uspeh in napredek. Bodočnost je bila pred mano. Kljub vsem tem dejstvom sem poslušala svojo notranjo voljo. Zato sem dala odpoved, se odrekla javnemu izpostavljanju. Pri poglabljanju vase sem spoznala svoje notranje bogastvo. Prepoznala in izkusila sem spomin srca, ki je brezčasen in vsebuje vse, kar je srce kadarkoli ljubilo. Samo redki ljudje poznajo prostore srca, ker večina živi v idejah in mentalnih konstruktih. To je v glavi. Bila sem pred dejstvom, kaj bom zares živela. Razumski svet ali to, kar ve moje srce. In izbrala sem vsebino srca. Posvetila sem se sebi. Od tu naprej sem se odločila za osamitev, ker sem ugotovila, da po družbeni poti ne želim nadaljevati svojega razvoja. In, ker sem želela biti jaz – EDINI KRITERIJ SVOJEGA DELA. Zato sem stopila na daljše obdobje samote in poglabljanja v tišino. 

Indijanske jame

Indijanske jame - Arizona, ZDA

 

V spominu mojega srca je zapisano tudi moje novo ime. Združila sem vse, kar je vsebovala vsebina Darje Prelec in jo nadgradila v nove možnosti za življenje, ki jih prinaša Dara Aratt. Rodila se je tudi nova frekvenca mojega obstoja. Začela sem ustvarjati iz zavesti svojega višjega jaza. Z materializacijo tega dela svojega jaza v življenje sem prinesla v družbo mnoge pozabljene vrednote in poglobila smisel svojega obstoja. Preko svojega antičnega imena živim najboljši del sebe, ki ga neprenehoma razvijam.

Kruh

Družbeni način življenja nas prisili v boj za preživetje. Tudi sama sem se srečala s tem bojem. Iz izkušenj sem se naučila, da lahko zaslužim "kruh" tudi s poštenim in dobrim delom, ki osrečuje ljudi. Ugotovila sem, da ni nujno, da postanem sužnja sistemov denarja in moči. Naučila sem se delati denar. Če imaš kaj za dati svetu, ni nobenih težav. Pokažeš svetu svojo lepoto in dobroto. S tem bogastvom zaslužiš denar. Tako sem stopila na pot samostojnosti. To mi je prineslo zrelost. Ustanovila sem podjetje z imenom Ključi življenja in od takrat naprej živim svojo materialno samostojnost. Šola Ključi življenja je v osnovi duhovna dejavnost, ki uporablja slikarske metode za prebujanje zavesti. Preko likovnih pristopov sem zgradila notranja vodila, ki so pomoč pri samozavedanju. To je štirinjast ključev oz. zakonov življenja, ki so najmanjša možna informacija o tem, kako človek lahko reši sebe in pomaga drugim.

Torej na kratko: moj obrat je izbor. Izbrala sem notranji svet. Vse ostalo je zame teater. 

 

 Karnak

Svetišče Karnak - Egipt

 

Barka, Ljubljana, Slovenija, Evropa, Amerika

Redki me poznajo. Moje življenje je šlo po moji poti. Nekateri mislijo, da sodim med čudake. In res je. Res sem nenavaden človek. To dejstvo mi daje prednost pred večino, ki je zelo navadna. Biti drugačen pomeni biti svoboden. To pomeni delati korake, ki jih večina ne dela in živeti življenje, ki si ga mnogi ne upajo živeti. Živeti čez omejitve in okvire povprečnih meril pomeni tudi delati napake in jih znati popraviti! Pomeni živeti čez obstoječa dejstva! Veliki koraki so za velike ljudi. Bolje rečeno hrabre ljudi. Sanjati velike sanje in jih uresničiti!

Hotela sem spoznati svet. Potovala sem na vse kontinente, predvsem v Ameriko, kjer sem se izobraževala. Vsa svoja znanja in izkustva sem vključila tudi v svojo šolo. S seminarji sem omogočila učencem poglabljanje v bistvo obstoja posameznika in družbe. Preučevali smo sami sebe, naravo in medsebojne odnose. 

Poleg šole in umetnosti sem se v zadnjih letih posvetila raziskovanju starodavnih kultur na specifičen način tako, da skupaj s svojimi sodelavci iz Ključev življenja obiskujem krajinska svetišča starodavnih kultur. To delamo tako, da potujemo po različnih deželah, njihovih svetiščih in povezujemo v svoji zavesti zakon časa in prostora tako, da zavest preteklosti združujemo z zavestjo sedanjosti in ustvarjamo nove možnosti za bodočnost. To od zunaj izgleda kot turistično potovanje v svetišča starega Egipta, Južne Amerike, Francije, Italije, Anglije, Škotske itn. V resnici pa je globoko in resnično duhovno in kulturno delo zavestnih ljudi. Naša skupna potovanja so pomagala pri razvoju posameznikov. Na potovanjih smo srečali vso bedo sveta in vso lepoto sveta. Menim, da je to prispevalo k moji in naši resnični zrelosti. Vsak človek bi moral potovati po svetu. Tako si razširi kulturni pogled na življenje.

Danes poskušam narisati in zapisati ter med ljudi zasejati vso modrost mojih izkušenj. 

 

Piramide

Ploščad Gize - Kairo, Egipt

 

O meni

Živim od svojega dela. Moje podjetje mi služi za preživetje. Vse, kar ljubim - slikarstvo, literatura, duhovnost ... je tukaj z mano zato, da prinaša srečo moji duši. Slikam in pišem zase. Že dolgo ne razstavljam in prodajam slik. Knjige nastajajo.

 

Duhovnost

Zame je duhovnost moč spremembe, česar se ljudje zelo bojijo. Večina se iz duhovnosti norčuje, da jim je lažje. Sprememba namreč boli. Od človeka zahteva, da gre iz okvirov povprečja, ki jih določa okolica in večina. Zaradi boja za obstoj in preživetja se ljudje resnični duhovnosti izogibajo. Biti v duhovnem stiku z večnostjo, ki jo imenujemo bog, je intimno dejanje, to je nekaj nežnega in globokega, kar je v človeku. To je med človekom in višjo silo. Je odnos, ki ga človek zgradi sam.

Zelo veliko mi pomeni čustveno stanje, ki ga imenujemo vera. Z vero živim globino življenja in smisel življenja, po čemer mnogi hrepenimo. Govorim pa tudi o veri vase, ki je zame kultura samozavedanja in samospoštovanja. Vera, ki jo čuti človek znotraj sebe nima nič z religijo, še manj s cerkvijo ali sekto.

Sprememba omogoča obstoj. Na tak način obstoji narava! Obstoji življenje! Obstoji bistvo človeštva! Vse se spreminja. 

"Ne preživijo najmočnejše vrste niti najbolj inteligentne. Preživi tista, ki se prilagodi spremembi." (Charles Darwin)

 

Svoboda

Svoboda je odgovorno in zavestno dejanje. Najprej je to odločitev, da živiš drugače, kot ti narekujejo družbeni vzorci tradicije. Srečala sem ljudi, ki so sposobni spremembe. Zaradi tega so svobodni in neomejeni v vsem. Želim poudariti, da svoboda nima prav nič z mladeniško anarhijo. To je navidezna svoboda. Uporništvo, agresija, norost ali razvrat (seks, alkohol, droge...) so vse lažne oblike svobode.

Biti zares svoboden = spreminjati se.

 

Družina

Moje življenje je večinoma samotno, čeprav imam družino - prednike in potomce. Odnose v družini živim spoštljivo. Kljub temu nikoli ne živim tako, da bi omejevala sebe z družinskimi obvezami. Moja pot je iskanje resnične vsebine v odnosih.

Našla sem širšo družino prijateljev in znancev, ki z mano niso v krvnem sorodstvu, so mi pa po svoji notranji vsebini zelo blizu. Včasih je bližina prijateljev bolj dragocena kot vse sorodstvo. Imeti dobre ljudi okoli sebe je sreča!

 

Vsebina

Moje življenje je usmerjeno v raziskovanje vsebine vseh vrst. Vsebine slikarstva. Vsebine človeka. Vsebine družbe. Površina je zame nevarna. V detajlih površine se človek lahko izgubi. Površina zaslepi oči in pusti človeka praznega. Le redki ustvarjalci lepote so uspeli združiti globino ustvarjanja in površino izvedbe. Trdim iz izkustva, da zunanji cilji: bogastvo, lastnina in uspeh ne prinašajo sreče človeku. Iz lastnih izkušenj vem, da vsi iščemo nekaj drugega, kar je nevidno. To je notranje bogastvo. Vsak človek nosi v sebi neizmerni zaklad. To prinaša srečo. Iz notranjega bogastva izvirata navdih in kreacija. Notranja pot vedno obogati življenje.

 

Živali

Mene so živali vedno podpirale na moji poti. Pobirala sem zavržene mačke in jim dala dom. Tako sem našla tudi svojo življenjsko sopotnico muco Mrčo. Ko je bilo težko v mojem življenju, sem vedno pogledala Mrčo in v njej videla nedolžnost, ki je preživela vso krutost sveta. Ko ni bilo nikogar, je bila vedno tam Mrča, muca, hvaležna, da živi. S svojo mehkostjo in lepoto je napolnila moje življenje.

Mrca

Danes Mrče ni več. Verjetno živi v kakšnem mačjem raju. Vendar danes vem iz izkustva, da so živali varuhi ljudi in da varujejo ljudi celo z življenjem.

Splet okoliščin mi je v dom prinesel psa. Našo Wayo. Waya me uči o pasji modrosti, popolni predanosti in nedolžni ljubezni, ki razsvetli vso človeško omejenost. Njena zvestoba in ljubezen do življenja mi je v neizmerno veselje vsak dan. Blagor ljudem, ki so našli svoje prijatelje živali in lahko z njimi živijo.

 

Čas

Za ljudi kot sem jaz ne more biti družba edino merilo. Merilo mojega dela in mojega življenja je čas. To prinaša mir v mojo dušo, ker vem, da sem na pravi poti. Počakala bom, da čas presodi o vrednosti mojega življenja.

V ateljeju.

 

Moja sedanjost je vpeta v usodo krajinskega svetišča. To me je prisililo, da sem ponovno stopila v javno življenje in se začela družbeno udejstvovati.

Na svoji poti sem do sedaj srečala vrsto dobrih in čistih ljudi, ki so postali moji prijatelji in sodelavci. Prav tako sem bila soočena s človeško bedo in hudobijo.

Omenila bi tudi neizmerno ljubezen do narave, rastlin in živali, ki me vzdržuje vsa ta leta. Iskreno se zahvaljujem pticam, rastlinam, kamnu, ...

Ves ta čas imam pristen in pošten odnos s svojim bivšim možem, Iztokom Kozino, ki še vedno čuva mojo dušo in mojo pot na svoj način, za kar sem mu zelo hvaležna.

Moja največja zahvala gre mojemu očetu Ivanu Prelcu, ki me je s svojo nedolžno dušo in humanizmom popolnoma napolnil. Moji noni Ani Prelec pa se zahvaljujem za njeno ekstremno enkratnost v vaškem okolju in za zaščito moje duše.

 

 

JAZ DARA ARATT V POPOLNI PRIPADNOSTI SEBI IN IZVORU ŽIVLJENJA IN ŽIVLJENJU – TO JE CELOTI, TRDIM, DA JE TO, KAR SEM NAPISALA ČISTA (DOŽIVETA) IZKUSTVENA RESNICA. IN JE V POPOLNEM SKLADJU Z UNIVERZALNO RESNICO. ISTOČASNO VEM, DA SE TE RESNICE NE DA ZLORABITI, PRIREDITI ALI KAKOR KOLI UKRASTI.

 

Maat

Relief - Boginja resnice Maat

 

VEM: ČE HOČEŠ BITI RESNICA, MORAŠ ŽIVETI RESNICO.

Citirano iz antičnih virov mojstra zavesti Ehnatona (ANKHENATON, 18. Dinastija, 1900 pr. n. št)

 

Ehnaton

Kip Ehnatona - Muzej Kairo

 

LJUDEM, KI SE NE ZAVEDAJO SEBE, KI SE NE ZAVEDAJO CELOTE IN POVEZANOSTI Z IZVOROM, JE MODROST UNIVERZALNE RESNICE NEZNANA IN NEDOSEGLJIVA. NEODGOVORNI IN NEZRELI LJUDJE VEDNO SAMO POŠKODUJEJO SEBE IN IZNIČIJO SVOJ OBSTOJ.

 

Moje delo

Na internetni strani sem pripravljena objaviti strokovne tekste, nekaj poezije in proze za vtis, kaj nastaja. Pripravljena sem tudi pokazati nekaj likovnih del z istim namenom. Vse ostalo pa bom zadržala skrito do trenutka, ko bo pravi čas, da bo družba dovolj zrela, da sprejme resnico, ki nastaja v tišini.  

Razvoj v tišini in samoti je najboljša pot razvoja v današnji družbi, zaradi tega, ker dovoli posamezniku dovolj intimnega in varnega prostora, da lahko izrazi svoje bistvo in notranjo namero. S tem pa izloči vmešavanje matrice nezavednega vedenja.

 

Napovedujem izid knjige Zgodbe.

 

BREZNO POZABE.

 

Nekoč je živel moški, ki je bil veliko upanje Boga. Oče-Mati-Bog sta ga poslala na Zemljo, da bi uresničil najboljši vzgled. Vzgled v hrabrosti, pravičnosti in moškosti. Usojeno mu je bilo popraviti tisočletno napako v odnosu z žensko. Učil se je svetih besed in dobrih dejanj. Bil je poslušen in delaven. Bil pa je tudi veselje, ki je raslo z njim in njegovim bistvom. Bil je res veliko upanje za življenje.

Potem pa je prišel pravi čas in Oče-Mati-Bog je poslal žensko v njegovo življenje, kot je bilo namenjeno. Bila je izbrana od vseh. Njena narava je sijala od znotraj navzven. Tako, da je glas o njeni lepoti in modrosti šel med ljudi in skozi vse pokrajine sveta. Bila je vzgled v vsem. Vsi, ki so iskali resnico, lepoto in ljubezen so hodili z njo. Mnogi ljudje pa so hodili ob njej, da bi vzeli del njene naravne lepote zase. Mnogi pa so ob njej to naravno lepoto odkrili v sebi in jo živeli. Bila je res upanje za vse življenje.

Tudi on jo je srečal in vzljubil z vsem srcem. Dano mu je bilo videti in čutiti vso njeno celovitost. Njeno naravno vsebino je pil kot izvir čiste vode. To ga je delalo močnega in še bolj hrabrega. Včasih je celo žarel. Njena čistost ga je usodno privlačila. To ga je še bolj gnalo k rasti in razvoju tako, da je nekega dne napolnil svojo čašo spoznanja. Takrat je vedel, da raste samo zato, ker je v ljubezenskem odnosu z njo.

To ga je nadvse prestrašilo. Zbal se je, da mu skupnost z njo jemlje pravico do samostojnosti. Kajti pozabil je, da je vso to pot prehodil sam, zaradi sebe, samostojno, čeprav v odnosu z njo. In takrat se je prvič v njem prebudila lakota. Hotel je vse zase. Vse samo zase.

Sila zla in smrti, ki ga je zalezovala že od rojstva, je to opazila. Opazila je tudi malo razpoko, ki je nastala med njim in njo, ki jo je ljubil. Potem je čakala na pravi trenutek. In ko se je razpoka zaradi njegovega strahu pred odnosom malo razširila, se je zrinila skoznjo v njegovo telo. In prav kmalu je njegovo telo postalo njeno orodje. Na skrivaj ga je mučila tako, da se je preoblačila v ženski podobno pošast, ki ustreza vsakemu moškemu. Naredila je vse, prav vse, da bi ga pridobila in zasužnjila. In vsakokrat, ko ga je zabolelo srce, ko se je spomnil ljubezni po kateri je hrepenel, se je še bolj spreobračala in sprenevedala ter zavestno lagala. Večkrat se je pred njegovimi očmi prelevila v kače, jegulje in ribe. Samo zato, da bi bila neulovljiva in zanimiva. Predvsem pa spolzka, tako da se je vedno lahko izmaknila resnici.

Nekega dne, ko je moški utrujen zaspal, se je splazila na skrivaj vse do njegovega srca. Tam je opazila globoko rano, ki jo je pustila izgubljena ljubezen. Zato, da bi ga potolažila, mu je lizala brazgotino in pila njegovo kri. Potem pa je širila svoje lovke in gnezdila v vseh delih njegovega telesa, legla jajca iz katerih so se rojevale še večje pošasti. Tako ga je mučila vse do dne, ko je moški zaspal za več mesecev in let. Takrat mu je zlezla v dušo. In tam opazovala njegove bolne sanje v katerih se je zatekal k svoji materi po pomoč. Zato je prevzela podobo njegove matere in v tej preobleki prišla še bliže njegovemu srcu. In ko se je spozabil in popolnoma zaspal, mu je požrla srce.

Nesrečni moški je od trpljenja otopel in zblaznel. Taval je brez cilja od človeka do človeka in iskal njo, ki jo je ljubil. Vendar zaman. Vedno je ljudi poškodoval. Sila zla in smrti se je selila iz njega v njihove rane in jih od tam uničevala. Sčasoma se ni več zavedal kaj dela. Bil je samo orodje. Prenašalec. Postalo mu je vseeno za vse.

Ljubezen je zamenjal za idejo o ljubezni. Dobroto za idejo o dobroti. Življenje za idejo o življenju. Srečo za idejo o sreči. Lagal si je iz dneva v dan. Samo, da ne bi spoznal, da je vse izgubil. Na koncu je pozabil tudi nase. In na pot, ki je bila položena vanj. Zapustil je tudi Boga-Očeta-Mater in vero. Za njega je vse postalo samo spomin. Prav vse, kar se mu je zgodilo.

Zdrsnil je v brezno pozabe. In brezno pozabe je s pomočjo sile zla in smrti požrlo tudi spomin. Potegnilo ga je v svet senc. Njegovo življenje je sejalo samo še smrt in trpljenje. Postal je samo beda in poguba za vse, ki so ga srečali in spoznali.

Ljudje so zavohali grozo, ki se je širila iz njega, zato so ga vsi kmalu zapustili in pozabili. Hoteli so ga pozabiti, kajti spomin nanj, je dišal po smrti. Tako je med ljudmi ostala samo zgodba o moškem, ki je propadel. O moškem, ki je zapravil ljubezen.

Brezno pozabe ga je v celoti požrlo. Uničilo je tudi njegovo telo, tako da ni ostalo nič.

Prav nič.

 

POŠKODOVANI.

 

Ko je zla sila smrti ugrabila in uničila moškega, se je groza rušilne moči in uničenja združila z življenjem. Vsi živi so zatrepetali. Začutili so žensko bolečino in trpljenje. Njena bolečina je bila neizmerna.

Žalost in obup sta se prelivala skozi vse življenje. Vsi, ki so kdaj koli čutili in, ki čutijo še danes, so zakričali od bolečine. Pokrajina je zaječala pod bremenom storjenega. Čuteča bitja so vedela, da so eno s celoto in da ne morejo izstopiti. In ko je trpelo eno bitje, so bolečino nosili vsi. Vse, kar se je zgodilo enemu, se je zgodilo vsem. Zato se je jok in žalostno stokanje oglašalo iz vsepovsod. Vmes pa se je slišala še molitev in prošnja. Skozi bolečino so vsi, ki so še čutili, molili za rešitev. Molili so vsi za vse. Tudi za mrtve, prodane in izgubljene.

Ženska je vedela, da bo s smrtjo ljubezenskega odnosa, umrlo tudi upanje. Sila življenja se je zaradi tega nehala prelivati med živimi. Osnovna celica življenja, ki sta jo ustvarila z moškim, je bila namerno uničena. Bilo je možno, da ne bo nikoli več rodila življenja.

Takrat so zajokale vse duše nerojenih sanj. To je pritisnilo na vsa srca vseh bitij in vseh svetov. Krvavelo je vse in kri je v potokih tekla po površini Zemlje. Ona je vedela, da bo ogrožena vera v ljubezen in tudi to, kako grozne posledice bo trpelo človeštvo. Strah jo je bilo, da se vsega nikoli ne bo dalo ozdraviti. To je bila smrtna rana za vse nedolžne ljudi. Za živali, rastline, za cel organizem življenja, ki je še čutil in živel.

Prav tako se je ženska zavedala, da bo zla sila smrti našla nove žrtve in da bo požirala življenje kos za kosom, dokler ne bodo poškodovane vse oblike življenja. Pred njenimi očmi je bilo življenje obsojeno na smrt. Kar je bolelo še bolj od bolečine. Bolečina nedoživetega je skelela še bolj kot zloraba nedolžnosti srca. Mnogi svetovi so zaradi tega zboleli in umrli.

Tudi človeška rasa je trpela hude poškodbe. Duhovna podoba je postala iznakažena. Misli in čustva so se pomešala. Hudobija in zavestno zlo je bilo prisotno v vsem. Izdajstva in zahrbtnost so postali normalni vzorec vedenja. Zaradi tega so se moški in ženske ločevali vsak dan in se razhajali na mnoge načine. Partnerski odnosi in vsi odnosi so širili nesmisel in praznino. Resnična ljubezen med ljudmi je postala samo lisa iluzije o ljubezni. Bilo je res hudo in brezupno kot nikoli do tedaj.

Istočasno z vso to bedo človeško so se proti ženski obrnili tudi tisti, ki so živeli od njene lepote. Zavohali so konec. Zato so bežali kot podgane in hitro iskali nove možnosti za preživetje. Lovili so nedolžne ljudi na ulicah in načrtno zastrupljali njihovo čistost. Iskali so zavetje pri lažnih učiteljih. Preprodajali so vse darove, ki jih je ženska prinesla na svet. Vse samo zato, da bi preživeli.

Vendar za njih ni bilo milosti. Doletela jih je ista kolektivna usoda, kot je doletela vsa živa bitja tega vesolja. Kar so naredili drugim, so naredili sebi. Zastrupili so se z lastnim strupom in lastno hudobijo. Nekateri so se v agoniji smrti izdajali za rešitelje in prevzemali podobo ženske, ki je bila izvor življenja, zanje in za celo stvarstvo.

Prodali so vse. Prodali so sebe, svoj odnos do življenja, do nje, ki je bila izvor življenja in če bi lahko, bi prodali tudi njo.

Samo, da bi preživeli.

 

VARUHI.

 

Življenje je postalo težko. Skoraj neznosno. Predvsem pa nevarno, ker je človeška hudobija bila prisotna neprenehoma. V vsem. Zato so nedolžni in živi iskali začasno zavetje. Rabili so varni prostor znotraj katerega bi si lahko opomogli in iz svojega bratstva in sestrstva ustvarili nov način življenja.

Veliko so molili in v tišini poslušali naravo. Da bi slišali naravni jezik, so častili naravne cikluse spremembe, enakonočja, obrate in letne čase. In tako korak za korakom, dan za dnem, prihajali bliže k planoti, ki je bila izbrana že od davnin. Skozi kamen, vodo, zemljo in zrak so našli pot do prednikov, ki so bili lastniki te zemlje. Kamen jim je pokazal pot v jame, ki so bile razpredene vsepovsod po planoti. Predniki, lastniki tega raja, so govorili z njimi tihi jezik.

Tam so si varuhi zgradili dom. Vedeli so, da se ne morejo izključiti iz izkustva. Prav tako niso znali nehati čutiti in niso mogli otopeti. Zato so našli drugo pot.

Odločili so se pomagati drug drugemu. Držali so skupaj. Živeli vsi za vse. Sodelovali v vsem. To jim je vrnilo vero v življenje in dalo smisel bivanja. Začeli so živeti zavestno izkustvo spremembe. Morda celo zavestno rešitev. Ta možnost jim je pomenila vse, tako da so se otroško naivno predali in spustili v kreacijo novih možnosti za življenje.

Zakurili so ogenj. In ko je toplota pogrela njihova življenja, so vedeli zagotovo, da je to prava pot. Ni jih več skrbelo, ker so bili v manjšini in ker za njihovo dobroto ni vedelo veliko ljudi.

Vedeli so, da se bo ob pravem času vzorec njihovega življenja razširil po pokrajini in morda zajel vse življenje. V preprosti prisotnosti življenja se je rodilo dosti dobrega vsak dan.

Postalo je fizična resnica in zavestna pot, ki se je ni dalo več ustaviti.

 

Ljubezenska poezija

 

OČI Bori1

Iz trenutka večnosti

v tvojih očeh

sem našla pot,

do vsega živega,

kar je v meni.

Do ženske,

ki zmore več kot življenje samo.

 

ODNOS

Bršljan

Jaz rastem navzdol.

Ti gor nastajaš.

Samo midva hodiva po svetu.

 

TEBI

Ti ne veš,

kdo si meni.

To te dela tako čistega.

Tako lepega.

Tako zares dobrega,

Praprot

kot je dobro življenje,

ki raste iz tebe.

 

MIDVA

Te nosim v mislih.

Te nosim v srcu.

Te nosim na dlani

kot kapljo dežja.

 

BLIZU
Rastlina

Tebi Edinemu

dovolim,

da prideš blizu.

Da stopiš tja,

kjer ni bil še nihče.

 

 

 

 

 

Ves ta čas občasno slikam in pripravljam zbirko svojih likovnih del na svoj način. In tudi to bo prišlo med ljudi, ko bo čas.

 

Atelje

 

 

 

Kako živeti zares in obogatiti človeštvo

Pisatelji:

Ivan Cankar: Podobe iz sanj – zaradi zavesti srca

Srečko Kosovel: Integrali – zaradi uresničenja večnosti

Alma Karlin: Samotno potovanje – zaradi resničnega bivanja

Janez Vajkard Valvasor – zaradi ljubezni do slovenske dežele

Dante Alighieri: Božanska komedija – zaradi literarne resnice

William Shakespeare – zaradi njegove veličine in hrabrosti

"Norec misli, da je pameten, a pameten človek ve, da je norec." (William Shakespeare)

Charles Dickens – zato, ker najde rešitev, ne glede na krutost in grozo življenja

Hafis – ker je našel svetost življenja v vsakem trenutku

 

Legende:

Legenda o Kralju Matjažu – zaradi možnosti, da se zbudi

Legenda o Herkulu – zato, ker je premagal iluzijo strahu

Legenda o Odiseju – zato, ker je našel pot domov

Legenda o Avalonu – zato, ker obstaja mesto vseh skrivnosti

Legenda o Tristanu in Izoldi – zaradi ljubezni močnejše od smrti

Legenda o Vitezih okrogle mize – zaradi spomina na bratstvo in skupnost

Legenda o Svetem Gralu – zaradi možnosti razkritja skrivnosti

Legenda o Merlinu in Viviane – zaradi možnosti večne ljubezni

Legenda o Ozirisu – zaradi ohranjanja poti do nesmrtnosti

Legenda o Dvorani Amenti – zaradi zavesti o zadnji sodbi

 

Filozofa:

Socrates – zato, ker je branil resnico z življenjem

Edvard Kovač: Modrost o ljubezni – zaradi zavesti čutenja

 

Arhitekta:

Jože Plečnik – zaradi ljubezni do popolnosti oblike

Maks Fabiani – zaradi občutka za vsebino prostora

 

Filmi:

Beležnica (Notebook) - zaradi uresničenja sanj človeštva

Gospodar prstanov – zaradi ohranjanja svetosti življenja

Zvezdni prah (Stardust) – zaradi možnosti, da ljubezen zmaga

August Rush – zaradi zavesti, da je vse mogoče

Jezdec kitov (Whale Rider) – zaradi usode poslanstva

The Emperor's Club – zaradi usodnosti karakterja

Meglice Avalona – zaradi spomina na čas pred Kristjani

Hidalgo – zaradi odnosa z živaljo

Matrica (Matrix) – zaradi možnosti preboja in preseganja omejitev

Eragon – zaradi kulture odnosa med živimi bitji in odraščanja

Neskončna zgodba (Neverending Story) – zaradi vzdrževanja zavesti sanj

Podvodna deklica (Lady in the Water) – zaradi zavesti o skupnosti

Čokolada - zaradi vzora spremembe kolektivnega vedenja 

Zaklad pozabljenih (The National Treasure) - zaradi zavesti prednikov

Društvo mrtvih pesnikov (Dead's Poet Society)- zaradi vzora spremembe v obnašanju

Nepremagljivi (Invictus) - zaradi vzora individualne in kolektivne zavesti

Cloud Atlas - zaradi povezanosti časa in prostora, preteklosti, sedanjosti in bodočnosti

Peaceful Warrior - zaradi skrivnosti notranjega vodstva in moči spremembe

Mr. Church - zaradi duševne povezave med različnimi ljudmi

The House of the Spirits - zaradi primera človeške spremembe

Zaobljuba (The Vow) - zaradi spomina srca

Konfucij (Confucius) - zaradi zvestobe poti in usodi

Sedem let v Tibetu (Seven years in Tibet) - zaradi povezave različnosti in zvestobe prijateljstva

Hero - zaradi preseganja bojevanja in vseh sporov

Celestinska prerokba (Celestine prophecy) - ker se vidi, da je vse povezano z vsem

Sufražetke (Suffragette) - ker so dokazale, da je hrepenenje po svobodi in enakopravnosti večje od strahu in osamljenosti

Martin Luther - zaradi njegove nadnaravne hrabrosti in zaradi kreacije nove poti v krščanski veri

Hildegarde - zaradi njene vere v notranji svet in ljubezni do boga

Kraljev govor (King's Speech) - ker dovoli prijateljstvu, da ozdravi nemogoče ovire

Amazing Grace - ker dovoli spremembo, ki prinaša svobodo vsem

The Bucket List - ker pokaže, da se človek spreminja do zadnjega diha

Last Chance Harvey - zaradi možnosti ljubezni v zrelih letih

Joy - ker pokaže, da je vse mogoče 

Avstralija (Australia) - ker pokaže moč nedolžnosti

Agora - ker kaže veličino človeka in usodo človeštva

Constantine - ker pokaže, da je usoda človeka večja od zla

Braveheart - ker kaže ljubezen močnejšo od smrti

 

Risanke:

Medvedja brata 1 in 2 (Brother Bear) – zaradi svetosti spremembe

Lepotica in Zver (Beauty and the Beast) – zaradi zmage nad zunanjostjo

Jožefove sanje – zaradi resnične vere

Levji kralj - zaradi resnične podobe odraščanja skozi zlo

 

Slikarji:

Leonardo da Vinci – zaradi neomejene ustvarjalnosti

Frida Kahlo - zaradi iskrenosti in hrabrosti

Marc Chagall – zaradi resničnega odnosa z vsem

William Blake – ker je zarisal in zapisal, da življenje ni samo materialna resničnost

 

Kiparka:

Camille Claudel - zaradi čaščenja naravne oblike telesa ≈

≈ zaradi genialnosti, ki je navdihnila Augusta Rodina in Ivana Meštrovića ≈

 

Glasba:

keltske in južnoameriške piščali – zaradi neizmernega slavja življenja

ruska balalajka in ruska harmonika – zaradi vzdrževanja slovanske duše

W. A. Mozart – zaradi pretoka genialnosti in harmonije

J. S. Bach – zaradi globine svetosti

A. Vivaldi - zaradi čaščenja narave

Elvis Presley – zaradi nedolžnosti, ki je združila črno in belo

Tina Turner – zaradi resnične strasti do življenja

Billie Holiday: I'll be seeing you – zaradi glasu, ki kaže, kar živi srce

Johnny Cash in June Carter – zaradi uresničenja partnerske ljubezni

 

Filmski igralec:

Joaquin Phoenix (Walk the Line) – zaradi popolne predanosti izrazu

 

Filmska igralka:

Meryl Streep (The Hours) – zaradi preproste globine

 

Medijska osebnost:

Oprah Winfrey – zaradi vzora v medijih

Ellen Degeneres - ker s svojim vzorom vztrajno spreminja ljudi

 

Vladarji:

Peter Veliki – zaradi veličine vzora vladarja

Peter II. Petrović Njegoš – zaradi uresničenja veličine bivanja

Josip Broz Tito – zaradi vzora poti od skupnosti do enosti v neodvisnosti

Barack Obama – zaradi najboljšega vzora globalne spremembe

 

Revolucionarji:

Martin Luther King – zaradi vere v svobodo

Che Guevara – zaradi navdiha revolucije

Nelson Rolihlahla Mandela - zaradi vzgleda nedotakljivosti

 

Posebni:

Papež Janez Pavel II. – zaradi uresničene ljubezni do celega sveta

Mati Terezija – zaradi neizmernega sočutja do bližnjega

Giordano Bruno – zaradi zvestobe izkustveni resnici

Nikola Tesla – zaradi uresničenja tehnične evolucije

Jeanne D'Arc – zaradi zvestobe notranjemu jeziku

Malala - deklica, ki preraste sebe in človeštvo, ker tako hrepeni po rešitvi

Marija Magdalena – zaradi navdiha skrivnosti

Jezus Kristus - zaradi največjega primera človeške veličine

Ehnaton - zaradi največjega primera spremembe zavesti

Marija – zaradi vzora večnega življenja

 

France Prešeren - zaradi modrosti bolečine

Marija

 

 

Sem dolgo upal in se bal,

slovo sem upu, strahu dal;

srce je prazno, srečno ni,

nazaj si up in strah želi.

 

 

 

 

Dobro med dobrim

Moj izbor kreativnih ljudi, ki so ustvarjali iz večnosti, je narejen po mojih merilih in prav gotovo ne vključuje vseh, ki so vredni tega naslova. Moja zavest se je dotaknila tistih, ki so na nek način uglašeni s frekvenco mojega dela.

 

Odsevi

 

Dom na vodi

 

Dom na vodi - jezero Titikaka

 

Najlepši simbol in oblika: krog

Najlepša beseda: dom

Najljubša ptica: kos

Najljubši fizični občutek: ogenj

Najljubši zvok narave: burja

Največje hrepenenje: iskrena ljubezen

 

šipek

 

Tukaj se lahko srečamo

dara.aratt@celota.net

 

Sodelavcem

Želim se zahvaliti vsem, ki so pomagali pri ustvarjanju te spletne strani. Prav tako se zahvaljujem za prevod; za podporo in iskrena izkustva vsem, ki na tej poti vztrajajo z mano do danes.

 

Dara Aratt

Hvala, ker ste se potrudili in se prebili skozi sporočila.

Intervju

Nove možnosti za življenje

O Dari Aratt, slikarki, pisateljici, raziskovalki …

Barka, 21. 5. 2017 - Pred leti sem spoznala Daro Aratt, edinstveno žensko, umetnico, akademsko slikarko … Z velikim žarom raziskuje življenje in svoje znanje ter izkustva prenaša na druge ljudi. Zdaj živi in ustvarja v svojem ateljeju v Brkinih. Rodila se je kot Darja Prelec na Barki, v Brkinih. Nato se je njeno življenje razvijalo v odnosu z različnimi okolji, srečevala se je z mnogimi ljudmi in postala boljši človek. Življenje jo je naučilo, da so odnosi največja in najboljša izkustvena oblika učenja. S preučevanjem vedenjskih vzorcev človeštva se ukvarja še danes. 

 

Kje ste delovali v zadnjih letih?

Vrsto let nisem javno delovala, ker sem potrebovala čas, da sem spoznala sebe in smisel svojega bivanja. Sem pa zadnjih 21 let učila v svoji likovni šoli. Sedaj je pravi čas, da pokažem širšo podobo svojega življenja. 

 

Zakaj je zdaj pravi čas?

Ker vem, da sem dozorela. Za mano je vrsta izkušenj, ki se skozi misli, čustva in dejanja lahko prebijejo do prave vsebine ljudi. Zavedam se, da smo ljudje različni in morda vsi ne bodo občutili moje namere.

 

Kaj pa jim želite povedati?

Vsak človek, vsako “seme” življenja, je neverjeten zaklad za človeštvo. Tudi sama poskušam zasejati nove možnosti za življenje. Verjetno vsi opažamo, da svet drvi v konflikte vseh vrst. Sama pa čutim globlje. In vidim, da se rojeva nova moč, nova vizija in nova frekvenca življenja, ki prinaša upanje za tiste, ki še hočejo živeti.

 

Kakšne so te nove možnosti?

To so možnosti, ki presegajo ozke okvire povprečja. Rešitev se rojeva na skrivaj. Zadaj za vso grozo tega življenja. Večina ljudi se čuti ujete v svoja življenja, rešitev pa je ravno to, da vztrajno iščeš in verjameš, da lahko najdeš več, kot ti ponuja vsak dan.

 

Zakaj to človeštvo potrebuje?

Ker so nas naučili biti majhen in ujet v povprečje. Iskati rešitve in videti čez omejitve pa prinaša možnost, da naravna genialnost, ki je v vseh ljudeh, izbruhne in naredi nove oblike življenja.

 

Kako ste vi to dosegli?

Zrastla sem v preprostem, vaškem okolju in vedno sem želela poiskati način, kako lahko doživim več kot svoje dvorišče. To me je dobesedno prisililo v to, da sem spoznala svet in našla ljudi, ki si upajo živeti čez okvire povprečja.

 

Kaj trenutno delate?

Trenutno sem vso svojo kreativnost usmerila v pisanje in slikanje.

 

Zakaj pisanje in slikanje?

Kot slikarka odkrivam nove možnosti in nove načine v slikarstvu. Slikarstvo je proces odkrivanja neznanega in ne nastane kot enkraten eksperiment, ampak potrebuješ vrsto let izkušenj, da lahko trdiš, da je tvoje izkustvo edinstveno. Človek, ki dozori, želi prispevati življenju, svetu, na različne načine.

 

Kako vi vidite trenutno situacijo v svetu?

Vse možnosti so odprte – lahko izberemo katastrofo, lahko izberemo rešitev. Vse je odvisno od naše pozornosti in pričakovanj. Če obstaja možnost, obstaja rešitev. Kdor hoče, jo bo našel. Najprej narediš, kar zmoreš, zato da rešiš sebe in potem najdeš pot, da pomagaš drugim. Vse skupaj izgleda kot ena velika zmeda, kar nekatere ljudi, ki iščejo rešitev, sprovocira, da rečejo: Dovolj imam! in začnejo znova. To je zakon presenečenja. Lahko mu rečemo tudi usoda, Bog, evolucija ali sprememba.

 

V čem torej vidite rešitev vi?

Rešitev je v sodelovanju in človečnosti, torej sočutju. Po domače: skupaj smo močnejši. Iščemo, kar nam je skupnega, kar nas dela brate in sestre, eno družino.

 

Zdi se mi, da je to težko doseči.

Za sodelovanje je treba vložiti nekaj naporov v odnose. Najprej pa je treba priznati, da ima drugi človek pravico do obstoja in prepričanja, tudi verskega. Konec koncev smo si vsi zelo, zelo podobni. Človek je en naravni čudež. V zadnji uri obupa najde pot do nemogočih razsežnosti svojih sposobnosti. Torej gre zares. Za vsako življenje. Primer: posadimo eno seme žita, drugo leto zraste klas in naslednje leto je to že množica klasja, četrto leto je to že manjša njiva, peto pa je to že dežela ali svet.

 

Torej je še upanje za boljše življenje? Se da ustvariti kaj več od povprečja?

Moj primer je primer enega človeka. Če lahko en človek, lahko vsak. Vedno obstaja rešitev. Kaj pa, če nam res uspe spremeniti sebe in okolje? Korajžno, gremo dalje.

 

intervju naredila Katyush Manakai